Torzo se ne klanja telesu, temveč sili, ki usmerja in osmišlja naše korake in odmeve. To gonilo je neopazna bit individuuma; nikoli zares viden, marveč zgolj občuten, doživet in nedokončan proces postajanja.
V predstavi sledimo raziskovanju novega, svojstvenega giba, ki v veliki meri išče navdih v umetnostnozgodovinski figuraliki ter ikonografiji in se tako uprizoritveno kot dramaturško naslanja na razvojni lok (umetnostne) zgodovine, človeške bíti, eksistence, ki se vsaka po svoje – paradoksalno – vedno znova iztečejo v ciklično vračanje.
NAPOVEDNIK